Menu
Spodaj najdete program po dnevih in urah. Za premikanje med dnevi kliknite na posamezni gumb.
VEDNO JE ČAS ZA NOV ZAČETEK
Starejši in arhitektura novih priložnosti
NOSILEC: Mestna zveza upokojencev Ljubljana, Osrednjeslovenska zveza društev upokojencev
MODERATOR: Marjan Sedmak, predsednik MZU Ljubljana, OPZDU
PANELISTI:
Blaginja naših družb je odvisna tudi od vložka starejših. Prispevajo kot starši in stari starši, kot sosedje, kot prostovoljci; in ker se ta vložek ne meri z denarjem, ga praviloma spregledamo. Čas, ki ga preživimo potem, ko smo zapustili tako imenovano delovno mesto, zaposlitev, se podaljšuje, vzporedno s tem pa se povečujejo tudi kapacitete aktivnega staranja, sebi in družbi v prid – kapacitete, ki jih ustrezna podporna struktura lahko le še okrepi.
»Arhitektura novih priložnosti« se loteva vprašanja vključevanja in vključenosti vseh ljudi v grajene in oblikovane prostore skupnosti, vprašanja o sobivanju, ki ga dobra arhitektura lahko omogoča, spodbuja in varuje, ter vprašanja enakih možnosti in novih priložnosti za bivanje, delo, izobraževanje. Ta vprašanja so ključni izzivi, ki se sicer brez podpornih družbeno-ekonomskih in socialnih politik ne morejo razrešiti. A vendar je arhitektura tisti medij, ki s svojim fizičnim nagovorom zmore ponuditi priložnosti ali celo opolnomočiti slehernika. S tem pa nastaja tisto, kar imenujemo vključujoča družba.
ZDRUŽIMO MOČI ZA DOSTOPNO IN VARNO DOLGOTRAJNO OSKRBO
NOSILEC: Društvo Srebrna nit
MODERATORJA: Darinka Klemenc, Denis Sahernik
PANELISTI:
O dolgotrajni oskrbi preveč govorimo, a premalo nadgrajujemo dobre osnove, premalo upoštevamo dobre prakse in dobre rešitve. Ni prave volje, da bi namenili več proračunskih sredstev, da bi se približali 1,7 % BDP v razvitih državah in smo še vedno pri 1 %. To je naš prvi cilj, ki zagotavlja boljše pogoje dela izvajalcem in večjo dostopnost uporabnikom ter razbremenitev doplačevanja za vse tiste, ki tega ne zmorejo.
Ni dovolj medsektorskega sodelovanja in premalo se upošteva uporabnike, izvajalce in tudi širši spekter stroke. Nujno je združiti vse sile za zagotavljanje kadra. Takoj pristopiti k spremembam Zakona o dolgotrajni oskrbi, saj zdaj vemo, kje se zatika in kaj zavira razvoj oziroma izvajanje dolgotrajne oskrbe.
Okrepiti moramo tudi zelo zanemarjeno področje razumljivih in dostopnih informacij za starejše o možnostih koriščenja storitev dolgotrajne oskrbe ter okrepiti prostovoljstvo in medgeneracijsko sodelovanje.
BREZ DRUŽINSKIH OSKRBOVALCEV NE GRE
NOSILEC: Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje
MODERATORKA: Ana Ramovš
PANELISTI:
V Sloveniji doma nekoga oskrbuje več kot 300.000 ljudi. S svojim delom družinski oskrbovalci zagotavljajo kar 80 % oskrbe. Njihovo delo je pomembno, a zahtevno. V domovih za starejše številni uslužbenci in strokovnjaki poklicno skrbijo za stanovalce, doma pa je človek za mnogo stvari sam ob vsem drugem delu. Sreča se s stvarmi, ki jih do sedaj ni delal in velikokrat se v tej vlogi znajde nenadoma.
V evropskih državah, kjer sistem dolgotrajne oskrbe uvajajo že četrt stoletja, ugotavljajo naslednje:
OSEBE Z DEMENCO V DOLGOTRAJNI OSKRBI
NOSILEC: Spominčica – Alzheimer Slovenija
MODERATORKA: Vlasta Nussdorfer, predsednica programskega sveta F3ŽO
PANELISTI:
Več kot 90 % oseb z Alzheimerjevo boleznijo živi doma, kar predstavlja veliko breme za svojce, saj bolezen traja mnogo let. Svojci skoraj nimajo nobene sistemsko organizirane pomoči. Ključno pri oskrbi je zagotoviti, da na dom osebe prihajajo vedno iste osebe, ki imajo osnovno znanje o demenci ter srčen odnos do uporabnikov.
Osebe z Alzheimerjevo boleznijo težko sprejemajo nove ljudi in spremembe, saj se bojijo sprememb in novih obrazov. Zato je potrebno v okviru dolgotrajne oskrbe zagotoviti sistematično podporo istih oseb, ki imajo osnovno znanje o demenci ter empatičen in srčen odnos do uporabnikov. V več evropskih državah imajo posebej usposobljene oskrbovalce izključno za osebe z demenco.
KAKO ZAGOTOVITI UČINKOVITEJŠE VARSTVO PRAVIC STAREJŠIH – BI BILA VZPOSTAVITEV »ZAUPNIKA STAREJŠIH« PRAVI ODGOVOR?
NOSILEC: Varuh človekovih pravic Republike Slovenije
MODERATORKA: dr. Dijana Možina Zupanc, namestnica varuha človekovih pravic, Peter Svetina, varuh človekovih pravic (uvodni nagovor)
PANELISTI:
Starejši trenutno predstavljajo eno najbolj ranljivih skupin v družbi, ki pogosto ostaja spregledana. Varuh človekovih pravic (v nadaljevanju Varuh) opaža, da se je v letu 2023 bistveno povečalo število pobud, iz katerih so razvidne različne oblike nasilja nad stanovalci domov za starejše, kar je zaskrbljujoče. Varuh prejema tudi številne druge pobude starejših, ki se nanašajo na različne stiske in predsodke, s katerimi se starejši soočajo v vsakdanjem življenju, kot so digitalna izključenost, starizem, diskriminacija, osamljenost in nedostopnost do zdravstvenih storitev.
Okrogla miza bo odprla razpravo o tem, ali bi bilo smiselno v Sloveniji vzpostaviti prakso zaupnika starejših, ki bi spremljal stanje pravic starejših tudi v institucijah (domovih za starejše). Zaupnik bi bil oseba, na katero bi se lahko starejši obrnili v primeru različnih stisk, v katerih se znajdejo, pa tudi v primerih kršitev pravic, nasilja, zlorab, zanemarjanja ali izkoriščanja. Zaupnik bi bil ustrezno usposobljena oseba, ki bi bil glas starejših v odnosu do institucij, ki zaradi kadrovskih, organizacijskih, finančnih in drugih omejitev v nekaterih primerih ne obravnavajo posameznika kot osebe s svojimi potrebami in željami. To bi lahko bil pomemben korak k izboljšanju kakovosti oskrbe in zaščite pravic starejših v Sloveniji. Varuh namerava tudi na podlagi razprave na okrogli mizi pripraviti zaključke in priporočila odločevalcem, saj je nujno narediti korak naprej v smeri boljše zaščite starejših.
KAKO IZ AKTIVNEGA DELA V AKTIVNO UPOKOJITEV
NOSILEC: Festival za tretje življenjsko obdobje
MODERATORKA: Vlasta Nussdorfer, predsednica Programskega sveta F3ŽO
PANELISTI:
Prehod iz aktivnega življenja v pokoj je lahko za marsikoga zelo stresen dogodek. Rutina na številnih področjih življenja se sicer umiri, a na spremembe se je potrebno dobro pripraviti. Pri tem igra pomembno vlogo tudi posameznikova socialna mreža.
Okrogla miza bo predstavila mnoge pozitivne prakse prehodov v aktivno upokojitev, ki jo je potrebno dovolj zgodaj in natančno načrtovati (možnost dela s krajšim delovnim časom, načrti za novo fizično in mentalno aktivnost, osredotočanje nase in nove izzive). Upokojitev je lahko zato tudi nova priložnost. Smo na to pripravljeni?
ZA SPOŠTLJIVO NAGOVARJANJE STAREJŠIH
NOSILEC: Festival za tretje življenjsko obdobje
MODERATOR: Milan Pavliha, prof. ped., član Programskega sveta F3ŽO
PANELISTI:
Že petič namenjamo na F3ŽO posebno pozornost iskanju primernega, nežaljivega in spoštljivega izrazja za nagovarjanje starejših. Izrazje je najbolj veren odraz predsodkov o starosti in staranju ter odrivanju starejših na rob družbe. Starejši imajo nedvomno pravico do uporabe tistih besed in sporočil, ki negujejo spoštovanje in artikulirajo zavestni premik k odgovornejši in zrelejši družbi.
Uporaba žaljivega izrazja lahko vzpodbudi splošno družbeno diskriminacijo, zato pri nagovarjanju starejših ne uporabljajmo slabšalnih izrazov, ki starejše kakorkoli prizadanejo. Starejši smo se odločili, da nas poimenujejo starejši. To bo povsem dovolj. Izraz starostnik se je namreč začel uporabljati v sredini 20. stoletja, da bi omilil negativno konotacijo besede starec ali starka. A se je po mnenju akad. prof. dr. Marka Snoja “postaral” prej, kot se postara novorojeni otrok.
BIVANJSKA PROBLEMATIKA IN SOBIVANJE GENERACIJ
NOSILEC: Dijaška organizacija Slovenije, Medgeneracijska koalicija Slovenije
MODERATOR: Simon Trussevich, Varuh dijakovih pravic in član Koordinacijskega odbora MeKoS
PANELISTI:
Okrogla miza z naslovom Bivanjska problematika in sobivanje generacij bo namenjena iskanju konkretnih rešitev za enega najbolj perečih družbenih problemov Republike Slovenije – bivanjsko problematiko – s katerim se soočajo tako mladi kot tudi starejši. Na eni strani številni izobraženi in perspektivni mladi posamezniki odhajajo iz države, ker v Sloveniji ne najdejo možnosti za spodobno življenje in ustvarjanje družine, saj so razmere na stanovanjskem trgu popolnoma nespremeljive – cene stanovanj so popolnoma neobvladljive, cene najemnin pa pogosto presegajo plače. Na drugi strani pa imamo ogromno starejših, ki živijo v praznih hišah ali stanovanjih v osamljenosti in v stiski zaradi neurejene dolgotrajne oskrbe.
Kje je torej rešitev? Na podlagi izkušenj in dobrih praks najbolj razvitih držav po celem svetu bomo na okrogli mizi poskušali poiskati ključ do uspeha v bolj premišljeni stanovanjski politiki v duhu medgeneracijske solidarnosti in sobivanja generacij. Na dogodek bomo povabili ljudi z različnih področij, da bomo lahko pridobili širšo in boljšo sliko ter bolj premišljene rešitve. To so lahko mladi, starejši, strokovnjaki, politiki in celo »influencerji«, ki nam lahko s svojim družbenim vplivom pomagajo s promocijo dogodka in pritiskom na odločevalce.
KAKŠNO NAJ BO MEDGENERACIJSKO POVEZOVANJE V DOLGOŽIVI DRUŽBI?
NOSILEC: Univerza v Ljubljani (Modra fakulteta) in Univerza v Mariboru (Center za zaslužne profesorje in upokojene visokošolske učitelje)
MODERATORKA: dr. Lučka Lorber, Univerza v Mariboru, Center za zaslužne profesorje in upokojene visokošolske učitelje
PANELISTI:
Delovno aktivno prebivalstvo danes predstavlja že pet generacij, zato je njihovo sodelovanje tako na horizontalni kot vertikalni ravni ključnega pomena za nadaljnji razvoj trga dela. Različni medgeneracijski pogledi in povezovanja so velikega pomena za razvoj humane, demokratične družbe, kar je osnovno poslanstvo izobraževalnih institucij. Priznavanje heterogenosti in raznolikosti znotraj in med starostnimi skupinami spodbuja medgeneracijsko solidarnost, sodelovanje in socialno kohezivnost.
STARIZEM, IZZIV DANAŠNJEGA DNE
NOSILEC: Ministrstvo za solidarno prihodnost
MODERATOR: Aleš Kenda, sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost
PANELISTI:
O starizmu se vse več govori, mnogi ljudje občutijo njegove posledice, le redki pa se tudi zavedajo, da so sami žrtev raznih oblik starizma.
Kaj pravzaprav je starizem? Starizem so stereotipi (kako mislimo) predsodki (kako čutimo) in diskriminacija (kako delujemo) do neke skupine ljudi na podlagi njihove starosti. Ob tem se vsem članom te starostne skupine pripisuje enake negativne lastnosti, npr. vsi starejši so pozabljivi, vsi starejši so slabi vozniki, itd.
Starizem je usmerjen proti ljudem na temelju njihove starosti, nanaša pa se tako na starejše, kot tudi na mlajše. Daljše pričakovano trajanje življenja in vse posledice, ki temu sledijo, niso problem, temveč izziv, tako za posameznika, kot za celotno družbo. Starizem pa je problem in ne folklora, kot se ga želi prikazati. Prisoten je vsepovsod, večini je neviden in zato neprepoznan, saj ga ljudje ponotranjijo že v mladosti. Zaradi tega ga ne vidimo in se z njim tudi premalo ukvarjamo.
Starizem ima daljnosežne posledice na zdravje ljudi, na njihovo dobro počutje, na človekove pravice, veliko škodo pa povzroča tudi gospodarstvu. Svetovna zdravstvena organizacija navaja, da zaradi starizma ljudje umirajo v povprečju 7 let prej.
Spopadanje s starizmom je tesno povezano s spremembo odnosa do staranja in starosti, kar pa je dolgotrajen proces. Sodobni pristopi na tem področju izpostavljajo odgovornost vsakega deležnika v družbi, od posameznika, vladnih služb, pa do civilne družbe. Kot odlična rešitev se kažejo medgeneracijske aktivnosti, v katerih sodelujejo ljudje različnih starosti. Pri tovrstnih aktivnostih se namreč posamezniki prenehajo deliti na mi in vi, saj delajo skupaj, skupen pa imajo tudi cilj.
Na okrogli mizi bomo spoznali različne primere starizma ter pokazali primere dobrih praks, ki so nam lahko popotnica za naprej.
MEDVRSTNIŠKO NASILJE IN SOVRAŽNI GOVOR NA SPLETU – POGOVOR Z BABICAMI IN DEDKI
NOSILEC: Ministrstvo za digitalno preobrazbo
MODERATORKA: Mojca Štruc, Vodja Sektorja za digitalno vključenost na Direktoratu za digitalno družbo
PANELISTI:
Osveščanje, izobraževanje in regulacija težko sledijo hitremu tehnološkemu razvoju in ravno zato je v današnjem času bolj kot kadarkoli prej pomembno ozaveščati (predvsem) mlade o varnem in odgovornem vedenju na spletu, kako zaščititi sebe in druge, kako se odzvati v primerih spletnega nasilja ter kako vzpostavljati in ohranjati zdrave odnose na spletu. Poleg osveščanja otrok in mladostnikov je pomembno tudi osveščanje staršev, skrbnikov, starih staršev in učiteljev.
