Menu
Spodaj najdete program po dnevih in urah. Za premikanje med dnevi kliknite na posamezni gumb.
12.00–14.00 (Dvorana M1)
OD MINIMALNE PLAČE DO DOSTOJNE POKOJNINE
Pripravlja: Sindikat upokojencev Slovenije
Moderatorka: Metka Roksandić, Sindikat upokojencev Slovenije
Sodelujoči v panelu:
Vsebina se osredotoča na uveljavljanje Evropskega stebra socialnih pravic o pravici do minimalnega dohodka tako za aktivne ljudi kot za upokojence, starejše in samozaposlene. Kako udejanjiti pravico do minimalnega dohodka za upokojene? Kaj je merilo za določanje višine – prag revščine, razmerje do povprečne plače, košarica življenjskih stroškov,… Vsi starejši imajo pravico do minimalnega dohodka ne glede na vir financiranja. Najpomembnejše je zavedanje o pomenu minimalne plače in minimalne pokojnine v zadostni višini kot dohodka za življenje. Prispevek okrogle mize naj bi bil v razumevanju pomena in vsebine, razjasnitvi socialnega in ekonomskega vidika in nakazovanju možnih poti in rešitev.
9.30–11.30 (Dvorana M1)
OD PROJEKTA DO PRAKSE – SODELOVANJE ORGANIZACIJ ZA STAREJŠE V EVROPSKIH PROJEKTIH
Pripravlja: Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo
Moderatorka: Alenka Ogrin, koordinatorka mednarodnih projektov na Inštitutu Antona Trstenjaka
Sodelujoči v panelu:
Na okrogli mizi bomo razpravljali o sodelovanju organizacij za starejše v mednarodnih projektih. Zakaj sploh sodelovati, kaj to pomeni in kaj ostane po koncu projekta? Kako ohraniti dobre prakse, kakšne vrste aktivnosti ostanejo? Zakaj se nekaterih projektov še dolgo spominjamo, nekatere pa bi radi čimprej pozabili?
Želimo predstaviti tako dobre kot slabe prakse, da se lahko učimo tudi na napakah. Kateri razpisi so “uporabnikom prijazni” in pri katerih gre večina časa za birokracijo? Povabili bomo tudi predstavnike nacionalnih točk programov, v katerih organizacije za starejše sodelujejo (Erasmus+, Interreg itd.), pa tudi starejše, ki so že sodelovali v teh projektih.
12.15-14.15 (Dvorana M3)
SOOČANJE Z IZZIVI STANOVANJSKE POLITIKE NA PODROČJU SOCIALNEGA VARSTVA IN V ŠIRŠEM DRUŽBENEM OKOLJU
Nosilec: Socialna zbornica Slovenije
Moderatorka: Danica Hren, članica Častnega razsodišča Socialne zbornice Slovenije
Sodelujoči v panelu:
Vprašanjem zagotavljanja, urejanja in vrednotenja bivališč posameznika, skupin in skupnosti so v zgodovini človeštva pripisovali različni pomen. Vse to je odvisno od raznolikosti posameznih socialno kulturnih miljejev in posebnosti bivanjske kulture, ki so jo naslavljale posamezne epohe družbenega razvoja.
Stanovanju v Sloveniji pripisujemo visoko vrednost. Predstavlja nam prostor zasebnosti, varnosti, zadovoljstva in miru v razumevanju psihosocialnih dimenzij koncepta kakovosti življenja. Kadar pa gre še za lastništvo stanovanja, pa tudi določeno stopnjo finančne naložbe in ekonomske varnosti. Vse te okoliščine vplivajo na posebnosti slovenskega stanovanjskega trga in politike.
Družbene spremembe v zadnjih desetletjih so močno prispevale h krepitvi družbene razslojenosti tudi v Sloveniji, ki jo na polju socialnega varstva lahko v obliki revščine vse bolj očitno identificiramo v številnih družbenih skupinah. Stanovanje je danes izraziti dejavnik družbene, socialne in finančne neenakosti, ki se odraža tudi v kakovosti življenja posameznika, družine in skupnosti.
Trenutna Vlada RS se je v svojem programu koalicijske pogodbe zavezala k sprejemu naslednjih prioritet in ciljem:
S stanovanjsko politiko želi Ministrstvo za solidarno prihodnost izboljšati dostopnost do vseh vrst stanovanj in zagotoviti primerne finančne pomoči pri uporabi stanovanj tistim, ki stroškov ne zmorejo plačevati sami. Z navedeno politiko si prizadevajo tudi izboljšati pogoje za upravljanje stanovanjskih stavb in spodbujati boljšo kakovost stanovanj in bivalnega okolja. Pomemben cilj stanovanjske politike je z ustrezno stanovanjsko oskrbo prispevati k varstvu družine, starejših in invalidnih oseb ter drugih ranljivih skupin prebivalstva.
Na to je področje socialnega varstva še posebej senzibilno, saj se na vseh področjih izvajanja socialno varstvenih storitev in programov soočamo z odsotnostjo socialnega posluha in politične volje za spremembo stanja na področju stanovanjske politike za mnoge depriviligirane in marginalizirane družbene skupine v Sloveniji: npr. mladi in stari, invalidi in dolgotrajno bolni, družine z nizkimi dohodki, slabo plačani delavci in brezdomci … To so dileme in protislovja, ki jih bomo z uglednimi strokovnjaki s področja socialnega varstva in širše naslavljali na okrogli mizi Socialne zbornice Slovenije.
12.30–14.30 (Dvorana M1)
ZA SPOŠTLJIVO NAGOVARJANJE STAREJŠIH – Stroka naj se približa ljudem
Pripravlja: Festival za tretje življenjsko obdobje
Moderator: Milan Pavliha, profesor pedagogike, član programskega sveta Festivala za tretje življenjsko obdobje
Sodelujoči v panelu:
Izrazje je najbolj veren odraz predsodkov o starosti in staranju ter tudi način odrivanja starejših na rob družbe. Jezik vpliva na številne vrednote in prepričanja v družbi, istočasno pa je ravno jezik tudi rezultat teh vrednot in prepričanj. Uporaba jezika, tudi ko opisujemo starost in staranje, naj postane orodje družbenega soglasja, spoštovanja in premik k zrelejši družbi.
Namen omizja bo odprta razprava o nagovarjanju starejših in skozi ta pogled refleksija odnosa družbe do starejših, tudi v luči starizma (staromrzništva). Govora bo o spoštovanju, o spoštljivem poimenovanju te populacije, kot si sama želi in si predstavlja. Starejši najbolje vemo, kako se v družbi dobro počutimo, kaj si želimo – med drugim želimo še vedno prispevati k izboljševanju kakovosti življenja vseh in medgeneracijskega sodelovanja. Dialog s skupnostjo, kot smo poimenovali okroglo mizo leta 2019, zahteva nenehno širšo in poglobljeno razpravo s kar najbolj različnimi deležniki. Tudi tokrat bo poudarek v nagovarjanju starejših in v iskanju širšega soglasja, vezanega na strokovno in splošno terminologijo na tem področju.
15.30–17.30 (Dvorana M1)
KULTURA IN UMETNOST ZA AKTIVNO MODROST
Pripravlja: Univerza v Ljubljani, Modra fakulteta
Moderatorka: Nives Ličen, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
Sodelujoči v panelu:
Pogovarjali se bomo z ustvarjalci, raziskovalci področja kulture in umetnosti, vodji projektov za povezovanje med institucijami in generacijami ter s predstavnico Ministrstva za kulturo.
(1) Kultura in umetnost prispevata k oblikovanju blagostanja v poznejših letih, zato spodbujamo razvoj novih ustvarjalnih dejavnosti za starejše v različnih obdobjih starosti (55+, 85+…).
(2) Proces staranja je (tudi) proces razvoja aktivne modrosti, starejša odraslost je dejavno in ustvarjalno obdobje, je obdobje oblikovanja smiselnosti življenja (fulfilling ageing) in poglobljenega pogleda na življenje.
(3) Kulturne dejavnosti imajo moč povezovanja, imajo vidno vlogo pri medgeneracijskem sodelovanju in razvoju dobrih odnosov, zato se bomo pogovarjali o možnostih povezovanja med institucijami, skupinami, področji, okolji.
9.30–11.30 (Dvorana M1)
STARANJE S POZITIVNIM PREDZNAKOM
Pripravlja: Ministrstvo za solidarno prihodnost
Moderator: Aleš Kenda, sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost
Sodelujoči v panelu:
Živimo v okolju, ki ga pogosto prevevajo negativni predsodki in stereotipi o starejših in starosti. Takšni pogledi in prepričanja, ki jih celo življenje gojimo v sebi slikajo starost kot obdobje upada, bolezni in osamljenosti, starejše pa kot pozabljive, krhke in dementne, kjer se kot edina možnost za življenje v visoki starosti kaže le dom za starejše. Šele ko sam postaneš starejši, ali ko začneš spoznavati zanimive starejše ljudi vidiš, da je lahko to obdobje zelo drugačno od globoko zasidranih prepričanj.
Starost je pravzaprav življenjsko obdobje, ki je enakovredno ostalim obdobjem v življenju, veliko nam da in tudi nekaj vzame. Človek v starosti lahko preseže vrsto psiholoških omejitev iz prejšnjih življenjskih faz in postane boljši in zadovoljnejši človek. Materialne stvari dobivajo vse manjši pomen, vse bolj ga izpolnjuje vznemirljivost vsakdanjega, npr. sprehod po naravi, poslušanje ptic, opazovanje oblakov, opazovanje otrok v igri. Poglablja se vase, istočasno pa postaja mirnejši in modrejši. Postaja bolj toleranten do sebe in drugih, smrt vse bolj sprejema kot naravni zaključek in se je vse manj boji.
Predvsem pa je naša starost nekaj, na kar lahko vplivamo. Vsa vlaganja v življenju se praviloma odražajo na naši bolj ali manj kakovostni starosti.
Namen te okrogle mize je ovreči globoko ponotranjena prepričanja o starosti kot predvsem obdobju upada ter pokazati na pozitivne podobe starosti in starejših.
12.30–14.30 (Dvorana M1)
POKOJNINSKI SISTEM VČERAJ, DANES, JUTRI
Pripravlja: Festival za tretje življenjsko obdobje
Moderatorka: Vlasta Nussdorfer, predsednica programskega sveta festivala za tretje življenjsko obdobje
Sodelujoči v panelu:
Prvi (obvezni) pokojninski steber uživa v Sloveniji visoko stopnjo družbenega soglasja, sleherno rušenje tega stebra bi bilo za sleherno politično opcijo tvegana poteza. Dokladni sistem se opira na medgeneracijsko solidarnost in ostaja prioriteta razmišljanja o pokojninski reformi; naložbeni stebri so v Sloveniji slej kot prej zanemarljivi. Vendar: demografija je neusmiljena. Povprečna starost prebivalstva se dviguje, pričakovana življenjska doba prav tako; še pred dvema desetletjema so ljudje vstopali v delovno razmerje kmalu po dvajsetem letu starosti, danes se bližajo tridesetemu letu, s polno pokojnino se bodo torej upokojevali sedemdesetletniki; tudi sicer se dviga povprečna starost zaposlenega dela prebivalstva. Iz katere vreče – iz plač ali iz proračuna – torej črpati sredstva za dostojne pokojnine? In če iz plač, v kakšnem sorazmerju (pariteta) obremeniti zaposlenega in delodajalca? Če se delovna populacija stara, kako ji prilagajati delo, da bo ostala produktivna? Kako mlajšim generacijam, ki vplačujejo v sistem, zagotoviti, da bodo tudi same uživale enako ugodnost kot sedanja generacija upokojencev? To pa je le manjši del vprašanj, na katera bomo na okrogli mizi iskali odgovore.
