Menu
Spodaj najdete program po dnevih in urah. Za premikanje med dnevi kliknite na posamezni gumb.
Program je preliminaren in se še dopolnjuje! Organizatorji si pridržujemo pravico do sprememb.
NIČ O NAS BREZ NAS – O IZRAZJU O STAROSTI IN STARANJU
NOSILEC: Festival za tretje življenjsko obdobje
MODERATOR: Milan Pavliha, prof. ped.
PANELISTI:
Franc Imperl, lastnik in ustanovitelj podjetja Firis Imperl d.o.o.
Črt Kanoni, dolgoletni radijski in televizijski novinar
Suzi Kvas, generalna sekretarka Socialne zbornice Slovenije
Jana Mali, redna profesorica Fakultete za socialno delo
Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije
Marko Snoj, slovenski jezikoslovec, indoevropeist, etimolog in pedagog
Irena Žagar, predsednica Društva Srebrna nit – Združenje za dostojno starost
Pri nagovarjanju starejših se mnogokrat odloča, ne da bi starejše vprašali za njihove želje, mnenje in potrebe. Omizje bo že šesta festivalska razprava o nagovarjanju starejših in skozi ta pogled refleksija odnosa družbe do starejših, tudi v luči starizma (staromrzništva).
MLADI IN STAREJŠI, KAM NAPREJ? MEDGENERACIJSKA SOLIDARNOST IN DOSTOJNO SOBIVANJE
NOSILEC: Dijaška organizacija Slovenije
MODERATOR: Simon Trussevich
PANELISTI:
Andrej Grdiša, strokovni sodelavec Direktorata za stanovanja na Ministrstvu za solidarno prihodnost
Črt Kanoni, vodja odnosov z javnostmi ZDUS
Luka Mihalič, predsednik ŠOS
Mag. Črtomir Remec, predsednik Uprave Stanovanjskega sklada Republike Slovenije
Okrogla miza z naslovom »Mladi in starejši, kam naprej?« bo namenjena iskanju skupnih poti za izboljšanje kakovosti življenja vseh generacij v Sloveniji. V ospredju bodo vprašanja bivanjske problematike, (ne)dostopnosti stanovanj za mlade ter izzivov, s katerimi se soočajo starejši, kot sta osamljenost in pomanjkanje dolgotrajne oskrbe. S poudarkom na medgeneracijski solidarnosti bomo skupaj s predstavniki mladih, gospodarstva, politike in civilne družbe razpravljali o možnostih sobivanja, premišljenih rešitvah in bolj vključujoči družbi. Cilj dogodka je spodbuditi dialog med generacijami in vplivati na oblikovanje bolj pravične in povezane prihodnosti.
OSAMLJENOST MED STAREJŠIMI – SPREGLEDANA EPIDEMIJA SODOBNE DRUŽBE: KAKO NAPREJ?
NOSILEC: Varuh človekovih pravic Republike Slovenije
MODERATOR: Dr. Dijana Možina Zupanc, namestnica varuha človekovih pravic
UVODNI NAGOVOR GOSTITELJA: Ivan Šelih, namestnik varuha človekovih pravic
PANELISTI:
Vijola Bertalanič, predsednica programskega sveta programa Starejši za starejše, Zveza društev upokojencev Slovenije
Mag. Nadja Čobal, vodja po pooblastilu Sektorja za duševno zdravje in demenco na Ministrstvu za zdravje
Valerija Lekić Poljšak, direktorica Doma starejših občanov Črnomelj
Biserka Marolt Meden, svetovalka predsednice Republike Slovenije za družbene dejavnosti in nekdanja predsednica društva Srebrna nit – združenja za dostojno starost
prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med, nevrolog, Katedra za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti in dolgoletni predstojnik kliničnega oddelka za bolezni živčevja UKC v Ljubljani
doc. dr. Olivera Stanojević Jerković, dr. med. spec. javnega zdravja, vodja interdisciplinarne skupine za duševno zdravje starejših, ki deluje v okviru Programa Mira na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje
Namen okrogle mize je osvetliti problematiko osamljenosti starejših, ki postaja vse pomembnejši javnozdravstveni in družbeni izziv tudi v Sloveniji, a hkrati ostaja pogosto spregledana, podcenjena in stigmatizirana. Na okrogli mizi bomo skupaj z vabljenimi strokovnjaki in predstavniki ključnih institucij odprli vprašanja o razsežnosti pojava, njegovih posledicah za zdravje in človekove pravice starejših ter o možnostih za sistemski odziv.
V Sloveniji (še) ne zaznavamo sistemskih dejavnosti za boj proti osamljenosti na nacionalni ravni, a se poraja vprašanje, ali bi bilo to potrebno in smiselno, ter ali glede na razmere na terenu že zamujamo. Trenutni ukrepi in aktivnosti na tem področju so razdrobljeni, bolj projektno in ne sistemsko naravnani, pogosto pa so odvisni od pobud lokalne skupnosti ali nevladnih organizacij, ki sicer opravijo veliko dela, a ne zmorejo nadomestiti bolj aktivne vloge države. Medtem pa številne organizacije in posamezniki, ki vsakodnevno delajo s starejšimi, opozarjajo, da je stanje na terenu zaskrbljujoče. To zaznavamo tudi pri Varuhu človekovih pravic, saj je med obiski domov za starejše osamljenost vse pogosteje izpostavljena kot ena glavnih težav starejših. Ob tem poudarjamo, da gre tudi za vprašanje človekovega dostojanstva, ki ga je zato treba obravnavati tudi z vidika spoštovanja in varstva človekovih pravic.
Na okrogli mizi bomo tako naslovili vprašanja, kot so, kakšna je realna slika osamljenosti med starejšimi pri nas, ali Slovenija potrebuje celovito nacionalno strategijo oziroma nacionalni akcijski načrt za boj proti osamljenosti, katere ovire (npr. stigmatizacija, pomanjkanje financiranja) preprečujejo bolj sistemski pristop, kako pomembni so neformalni akterji pri preprečevanju osamljenosti (NVO, prostovoljci itd.) in kako jih lahko država bolje podpre.
JE ANTIFAŠIZEM IN ANTINACIZEM PRIHODNOST EVROPE?
NOSILEC: Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije (ZZB NOB)
MODERATOR: Ervin Hladnik Milharčič, novinar
PANELISTI:
Mirko Brulc, socialni pedagog, bivši župan Nove Gorice in bivši poslanec, aktivist ZZB in član Sveta ZZB za vrednote NOB Slovenije
Senad Đulič, gledališki režiser, predsednik SABNOR BIH
dr. Maca Jogan, zasl. prof. Univerze v Ljubljani, sociologinja, članica Sveta ZZB za vrednote NOB Slovenije
Franko Juri, geograf in jezikoslovec, novinar in publicist, bivši diplomat in bivši poslanec
Marijan Križman, bivši poslanec, predsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije
dr. Božo Repe, zasl. prof. Univerze v Ljubljani, zgodovinar, kolumnist
Milan Wutte, predsednik Zveze koroških partizanov v Avstriji
V letošnjem letu obeležujemo 80. obletnico oborožene zmage nad nacizmom in fašizmom v 2. svetovni vojni. Čeprav obletnico osvoboditve izpod nacifašizma in dneva zmage 1945 s praznovanji obeležujemo vsako leto, se v zadnjih letih vse bolj izkazuje, da je potreba po ohranjanju spomina na dogajanja pred 80. leti nujna. Vprašati se moramo, kdaj in zakaj smo izgubili zgodovinski pomen 9. maja, zmage nad nacifašizmom, in ga tudi formalno (pristransko in brez potrebne kritične in samokritične refleksije) preimenovali v Dan Evrope.
Kolektivni zgodovinski spomin ne sme biti predmet manipulacij, zlorabljan za dnevne politične potrebe; zgodovina in zgodovinski spomin nista nekaj, iz katerega jemljemo stvari izven konteksta ter jih prirejamo v trenutno korist. Zabrisovanje in prirejanje vzrokov in posledic, dejanskih interesov, ki so botrovali prvi in tudi drugi vojni, dogodkov, ki so vzpodbudili in radikalizirali nacionalizme na eni in oportunizme na drugi strani, ni prava pot. Utemeljeno in nujno je govoriti o tem, prav je, da ohranjamo in branimo pošten in celovit zgodovinski spomin na čas, ko je velika antifašistična koalicija premagala nacifašizem. Prav je, da vedno znova dvignemo glas proti vsem mogočim oblikam zlorabe zgodovine za današnje politične potrebe, njenega potvarjanja in izkrivljanja ter revizionizma, obujanja fašizma in proti vsem oblikam »anti antifašizma«.
Več kot utemeljeno je aktualizirano vprašanje: Kaj je danes fašizem in antifašizem, kako sta prisotna v našem zgodovinskem spominu, kaj se dogaja v realnem življenju. Fašizem se normalizira. Neoliberalizem, krizo kapitalizma, rešuje fašizem. Aktualen je pregovor: volk dlako menja nravi pa ne; temeljne značilnosti zgodovinskega fašizma so prepoznavne v sicer različnih odtenkih v različnih (navidezno demokratičnih) preoblekah v številnih pojavih in delovanju posameznih političnih gibanj in strank, ki niti ne skrivajo svojih neofašističnih simbolov in svojega odpora do antifašizma in svoje »fašistične politične kulture«.
Antifašizem je danes obramba demokracije in njenih temeljnih postulatov, svobode in enakopravnosti. Vztrajati moramo na poti antifašizma, ker nima alternative, ker je antifašizem univerzalna civilizacijska pridobitev in še kako aktualna vrednota, ki jo konstituirajo in utemeljujejo ideje svobode, humanosti, solidarnosti, spoštovanja človekovega dostojanstva, pravic in svoboščin ter demokracije.
Skupna zavezanost antifašizmu in negovanju poštenega zgodovinskega spomina in odločnemu zavračanju in razkrinkavanju zgodovinskega revizionizma še kako povezuje tudi našo ZZB in druge borčevske organizacije v prostoru bivše skupne države in različnih tudi skupnih aktivnosti: od platforme za ohranjanje zgodovinskega spomina na skupno borbo jugoslovanskih narodov proti nacifašizmu, ohranjanja in udejanjanja vrednot antifašizma in zoperstavljanje vsem oblikam zgodovinskega revizionizma, pa do pobud za zakonsko prepoved nacifašističnih simbolov, številnih proslav in svečanosti ter aktivnosti na mednarodnem področju.
Podrobnejši opis vsebine okrogle mize preberite na www.f3zo.si/ZZBzaNOB.
VITALNA DOLGOŽIVOST: KONCEPT ALI ILUZIJA?
NOSILEC: Univerza v Ljubljani, Modra fakulteta
MODERATORKA: Prof. dr. Branka Javornik
PANELISTI:
doc. dr. Evgen Benedik, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani
prof. dr. Aleš Berlec, Fakulteta za farmacijo Univerze v Ljubljani in Institut Jožef Stefan
mag. Amir Crnojević, Gerontološko društvo Slovenije
prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani
prof. dr. Simon Horvat, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani
prof. dr. Tamara Lah Turnšek, Nacionalni inštitut za biologijo
Martin Lipovšek, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
Pričakovana življenjska doba v svetu se je v zadnjih desetletjih znatno povečala, kar je velik civilizacijski dosežek. Vendar pa petino ali celo četrtino tega dolgega življenja preživimo s starostnimi tegobami ali kroničnimi boleznimi. Zato ni presenetljivo mnenje, da »je znanost podaljšala pričakovano življenjsko dobo, vendar to pomeni le daljšo starost«. Staranju se še ni mogoče izogniti, a znanost o staranju ponuja več kot le »podaljšanje starosti«!
Pogovor bo naslavljal možnosti kakovostnega in zdravega staranja na osnovi novejših znanstvenih dognanj na področju biologije staranja, ki so nakazale možnosti za omilitev ali preprečevanje pojavnosti današnjih značilnih tegob in bolezni staranja.
In kakšne so možnosti za zdravo staranje in vitalno dolgoživost? Strokovnjaki in strokovnjakinje bodo spregovorili o bioloških, psiholoških, socialnih in filozofskih plasteh dolgoživosti. V pogovoru boste spoznali bolezni, povezane s starostjo, vpliv genetike na dolgoživost, pomen življenjskega sloga (prehrana, telesna dejavnost, spanec, stres) in socio-ekonomskih razmer za zdravo staranje, možnosti uporabe zdravilnih učinkovin za upočasnitev staranja ter razmisleke o prihodnosti vitalne dolgoživosti.
DOLGOTRAJNA OSKRBA IN DEMENCA
NOSILEC: Spominčica – Alzheimer Slovenija, Slovensko združenje za pomoč pri demenci
MODERATOR: Anže Štrancar
PANELISTI:
Štefanija L. Zlobec, predsednica Spominčice – Alzheimer Slovenija
prof. dr. Jana Mali, prof. na Fakulteti za socialno delo, Univerza v Ljubljani
dr. Luka Omladič, državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost
prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med. spec. nevrolog, predsednik Strokovnega sveta Spominčice
Peter Pustatičnik, Vodja E- Zdravja pri Telekom Slovenija
Janja Rupar, vodja Aktiva za dolgotrajno oskrbo Skupnost CSD Slovenije
dr. Božidar Voljč, dr. med. spec. družinske medicine, Predsednik Komisije RS za medicinsko etiko
Demenca je eden največjih zdravstvenih, socialnih in družbenih izzivov sodobne družbe. Zaradi staranja prebivalstva število oseb z demenco hitro narašča, kar povečuje potrebo po celostni, prilagojeni in ustrezni dolgotrajni oskrbi. Dolgotrajna oskrba presega zgolj zdravstveno obravnavo, saj vključuje socialnovarstveni model obravnave oseb z demenco in narekuje individualno načrtovanje dolgotrajne oskrbe osebe z demeco, zato bo potrebna vključitev in povezovanje različnih sektorjev in poznavanje in vključevanje vseh oblik pomoči. Okrogla miza bo priložnost za razmislek, usmeritve in odgovore o tem, kako lahko zakonodaja in praksa skupaj naslovita izzive, s katerimi se soočajo osebe z demenco, njihovi svojci in strokovni delavci ter ponudi konkretne rešitve glede zagotavljanja ustrezne in kvalitetne dolgotrajne oskrbe.
POKOJNINSKA REFORMA – DOLGOROČNA STABILNOST SISTEMA OB DOSTOJNIH POKOJNINAH
NOSILEC: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
MODERATORKA: Vlasta Nussdorfer, predsednica programskega sveta F3ŽO
PANELISTI:
Frančiška Ćetković, predsednica Sindikata upokojencev Slovenije,
Igor Feketija, državni sekretar MDDSZEM,
Anja Kopač, bivša ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, NIJZ,
Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZEM),
Marijan Papež, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ).
Glavni razlog za pripravo pokojninske reforme je prilagoditev sistema demografskim trendom. Zaradi staranja prebivalstva se namreč že nekaj časa zmanjšuje razmerje med številom zaposlenih, ki plačujejo prispevke v pokojninsko blagajno, in številom upokojencev. Temeljna cilja reforme sta pripraviti sistem na demografski prehod in izboljšati blaginjo obstoječih in prihodnjih upokojencev. Pokojninska reforma ne uvaja radikalnih rezov, temveč prinaša postopne, premišljene spremembe, predvsem pa ravnovesje med solidarnostjo in pravičnostjo, med vzdržnostjo sistema in blaginjo ljudi. Obravnava realne demografske trende in v ospredje postavlja dostojno starost.
S pokojninsko reformo bomo torej dosegli večjo pravičnost in varnost ob realnih demografskih trendih. Ključnih sprememb, ki jih uvaja Pokojninska reforma je veliko, zato je pričakovano, da se o njej odpirajo številne razprave in žal tudi napačne interpretacije. Na okrogli mizi bomo govorili o tem, zakaj je reforma potrebna in kaj dejansko uvaja!
KAKO BITI CELOSTNO SAMOOSKRBEN IN ŽIVETI ZDRAVO?
NOSILEC: Univerza v Ljubljani, Modra fakulteta in Univerza v Mariboru, Center za zaslužne profesorje in upokojene visokošolske učitelje
MODERATORKA: prof. ddr. Ana Vovk, prejemnica mednarodne nagrade za okoljsko izobraževanje v Indiji avgusta 2025
PANELISTI:
Anton Komat, raziskovalec, avtor in naravovarstvenik, ambasador znanj in prejemnik slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS
Anja Slatinšek Černivec, promotorka zdravega življenjskega sloga in samooskrbe za zdravje, predavateljica in mentorica v društvu Samooskrbni.net
Alenka Šoštarič, predavateljica ter mentorica v društvu Samooskrbni.net, skupaj s Sanjo Lončar (sopredsednici društva Samooskrbni.net), kandidatka za Slovenko leta 2024
Irena Rotar, neodvisna aktivistka za samooskrbo, vizionarka in gonilna sila gibanja Ekoci – Eko civilne iniciative Slovenije ter permakulturnica
O celostni samooskrbi, naravni pridelavi in in predelavi hrane, odnosu do prsti, semen in narave bodo spregovorili strokovnjaki z različnih zornih kotov. Med drugim se bomo spraševali: Kaj pomeni celostna samooskrba za našo suverenost in zdravje? Kaj pomeni samooskrba s semeni? Kaj pomeni zdrav življenjski slog in prehrana? Kako je vse to še posebej pomembno za otroke ? Spoznali boste primere dobrih praks celostne samooskrbe, ki so v slovenskem okolju že razširjene.
Pogovor bo namenjen ozaveščanju o pomenu celostne samooskrbe v povezavi z zdravjem in blagostanjem človeka ter odnosu do narave. Spoznanja, da naravni viri izginjajo in umirajo, da je vse več ljudi, ki nimajo dostopa do zdrave hrane in da ima veliko ljudi težave z zdravjem, bomo spregovorili o pomenu celostne samooskrbe tako za posameznike kot za družbo. Prav tako se bomo dotaknili možnostih samooskrbnega načina življenja.
DOLGOTRAJNA OSKRBA JE ZAŽIVELA
CENTRI ZA SOCIALNO DELO – VSTOPNE TOČKE, KAKO SKUPAJ S STAREJŠIMI DOŽIVLJAJO PRVE MESECE DELA
NOSILEC: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Sindikat upokojencev Slovenije
MODERATORKA: Irena Štamfelj, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, svetovalka
PANELISTI:
Liljana Batič Dernovšek, direktorica Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana
Francka Ćetković, predsednica Sindikata upokojencev Slovenije
Alen Gril, direktor Doma dr. Janka Benedika Radovljica
mag. Barbara Kobal Tomc, direktorica Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo
Luka Mesec, minister na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Marina Novak Rabzelj, direktorica Centra za socialno delo Posavje in članica upravnega odbora Skupnosti centrov za socialno delo
dr. Luka Omladič, državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost
Carmen Rajer, svetovalka za dolgotrajno oskrbo – vodja vstopne točke Centra za socialno delo Posavje ter članica Aktiva za dolgotrajno oskrbo Skupnosti centrov za socialno delo
Daljša življenjska doba je civilizacijski dosežek, žal pa se največkrat navezuje le na stroške, izdatke proračunov. Ali v državi, ki je po ustavi opredeljena kot socialna država, izdatki povezani s starostjo, med temi tudi izdatki za dolgotrajno oskrbo smejo biti predstavljeni le kot strošek, ne pa kot naložba v solidarno, humano in vključujočo družbo?
Po številnih letih razprav takšnih in drugačnih je zakon o dolgotrajni oskrbi bil sprejet in začele so se postopno uveljavljati pravice. Centri za socialno delo so ena osrednjih institucij za delovanje sistema. Pogovarjali se bomo o tem, kako se ocenjuje možnost uveljavitev storitev dolgotrajne oskrbe, predvsem storitve dolgotrajne oskrbe na domu po treh mesecih dela? Kakšne so izkušnje z ocenjevanjem do dostopa pravice, kaj menijo potencialni uporabniki, uporabnice? Kaj bi bilo potrebno spremeniti, poenostaviti?
PRILOŽNOSTI VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA V TRETJEM IN ČETRTEM ŽIVLJENJSKEM OBDOBJU
NOSILEC: Andragoški center Slovenije
MODERATORKA: Mag. Zvonka Pangerc Pahernik
PANELISTI:
mag. Andreja Dobrovoljc, strokovna sodelavka na področju svetovanja v izobraževanju odraslih na Andragoškem centru Slovenije
dr. Petra Javrh, znanstvena sodelavka na Andragoškem centru Slovenije
Damjana Mustar, knjižničarka, vodja prireditev in bralnih skupin v Mestni knjižnici Kranj
dr. Tanja Rupnik Vec, vodja Središča za raziskovanje in razvoj na Andragoškem centru Slovenije
Rok Trdan, organizator izobraževanja odraslih in učitelj digitalne in finančne pismenosti, Cene Štupar – CILJ
Vseživljenjsko učenje v vseh oblikah (formalno, neformalno, priložnostno) plemeniti življenje v vseh obdobjih. Ozaveščenost o možnostih in priložnostih za oblike učenja, druženja in rasti v zrelih letih pa prinaša številne prednosti za posameznika in družbo. Še več, prav odprtost za učenje je ključ do zadovoljstva v hitri družbi sprememb. O različnih oblikah pismenosti in o konkretnih programih bodo na OM ozaveščali strokovnjaki ACS z namenom, da bi se starejši zavedali, kaj jim je v Sloveniji na voljo na polju učenja.
ALI SMO DRUŽBA V KATERI ŽELIMO ŽIVETI? – URADNI ZAKLJUČEK 24. F3ŽO
POGOVOR VLASTE NUSSDORFER Z MILANOM KUČANOM
Uradni zaključek 24. Festivala za tretje življenjsko obdobje, ki bo v četrtek, 2. oktobra 2025, ob 14. uri v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma, bo letos izveden v obliki ekskluzivnega pogovora ga. Vlaste Nussdorfer, predsednice Programskega sveta festivala, in prvega predsednika Republike Slovenije ter častnega pokrovitelja 1. Festivala za tretje življenjsko obdobje, g. Milana Kučana. Tema pogovora bo »Ali smo družba v kateri želimo živeti?«, pogovarjala pa se bosta predvsem o dosežkih in izzivih naše družbe, sodelovanju med generacijami ter priložnostih za aktivno in varno staranje.
Na zaključek so potrebne prijave:
